11. TEDEN
NAR 7.A
za ponedeljek, 1. 6.
za torek, 2. 6.
- V iučbenikih https://eucbeniki.sio.si/nar7/2024/index2.html od str. 272 – 276 so opisani različni ekosistemi.
- Preberi besedilo in oblikuj krajši miselni vzorec za vsak ekosistem posebej, kamor boš zapisal značilnosti posameznega ekosistema in vrste organizmov, ki tam živijo.
- V xooltime oddaj zapis.
za torek, 2. 6.
- Preveril boš svoje znanje o ekosistemih v kvizu: quizizz.com/join?gc=4318550 (kopiraj link v brskalnik in vpiši svoje ime in priimek).
NAR 7.Č
za torek, 2. 6.
- Preveril boš svoje znanje o ekosistemih v kvizu: quizizz.com/join?gc=4318550 (kopiraj link v brskalnik in vpiši svoje ime in priimek).
10. TEDEN
NAR 7.A
za ponedeljek, 25. 5.
1. Poglej si naslednji posnetek o ekosistemih:
https://multimedia.europarl.europa.eu/sl/az-e-for-ecosystem_J002-0087_ev
2. Kot si lahko ugotovil, ekosistem sestavljajo življenjski prostor in živa bitja v njem.
3. Preberi snov o ekosistemih v UČ str. 116-118 in odgovori na vprašanja:
1. Kaj je ekosistem?
2. Kaj predstavlja biotska pestrost ekosistema?
3. Kateri travnik: gojen ali negojen, je biotsko pestrejši? (pomagaj si s sliko v UČ)?
4. Ali je ekosistem z velikim številom vrst organizmov stabilni ekosistem?
5. Kako imenujemo ekosisteme, v katere človek posega, npr. z izsekavanjem dreves?
6. Kdo so škodljivci in kaj je plevel?
4. Zapis iz zvezka prilepi v xooltime.
za torek, 26. 5.
2. Preberi snov o zajedavcih v iučbeniku na str. 239-243 https://eucbeniki.sio.si/nar7/2021/index.html
3. Nato naredi miselni vzorec na temo zajedavcev. Priložen je primer vzorca, ki ga dopolniš ali ga narediš po svoje.
4. Zapis iz zvezka prilepi v xooltime.
1. Poglej si naslednji posnetek o ekosistemih:
https://multimedia.europarl.europa.eu/sl/az-e-for-ecosystem_J002-0087_ev
2. Kot si lahko ugotovil, ekosistem sestavljajo življenjski prostor in živa bitja v njem.
3. Preberi snov o ekosistemih v UČ str. 116-118 in odgovori na vprašanja:
1. Kaj je ekosistem?
2. Kaj predstavlja biotska pestrost ekosistema?
3. Kateri travnik: gojen ali negojen, je biotsko pestrejši? (pomagaj si s sliko v UČ)?
4. Ali je ekosistem z velikim številom vrst organizmov stabilni ekosistem?
5. Kako imenujemo ekosisteme, v katere človek posega, npr. z izsekavanjem dreves?
6. Kdo so škodljivci in kaj je plevel?
4. Zapis iz zvezka prilepi v xooltime.
za torek, 26. 5.
- Najprej si poglej krajši posnetek in ugotovi kaj se boš to uro naučil.
2. Preberi snov o zajedavcih v iučbeniku na str. 239-243 https://eucbeniki.sio.si/nar7/2021/index.html
3. Nato naredi miselni vzorec na temo zajedavcev. Priložen je primer vzorca, ki ga dopolniš ali ga narediš po svoje.
4. Zapis iz zvezka prilepi v xooltime.
NAR 7.B
za sredo, 27. 5.
- Poglej si PPT o gozdu kot ekosistemu.
- V zvezek zapiši tiste stvari, kot zahteva besedilo v PPT (5 točk)
- V iučbenikih https://eucbeniki.sio.si/nar7/2024/index2.html od str. 272 – 276 so opisani različni ekosistemi.
- Preberi besedilo in oblikuj krajši miselni vzorec za vsak ekosistem posebej, kamor boš zapisal značilnosti posameznega ekosistema in vrste organizmov, ki tam živijo.
- V xooltime oddaj zapis tega tedna.
NAR 7.C
za sredo, 27. 5.
- Poglej si PPT o gozdu kot ekosistemu.
- V zvezek zapiši tiste stvari, kot zahteva besedilo v PPT (5 točk)
- V iučbenikih https://eucbeniki.sio.si/nar7/2024/index2.html od str. 272 – 276 so opisani različni ekosistemi.
- Preberi besedilo in oblikuj krajši miselni vzorec za vsak ekosistem posebej, kamor boš zapisal značilnosti posameznega ekosistema in vrste organizmov, ki tam živijo.
- V xooltime oddaj zapis tega tedna.
NAR 7.Č
za torek, 26. 5.
- Poglej si PPT o gozdu kot ekosistemu.
- V zvezek zapiši tiste stvari, kot zahteva besedilo v PPT (5 točk)
- V iučbenikih https://eucbeniki.sio.si/nar7/2024/index2.html od str. 272 – 276 so opisani različni ekosistemi.
- Preberi besedilo in oblikuj krajši miselni vzorec za vsak ekosistem posebej, kamor boš zapisal značilnosti posameznega ekosistema in vrste organizmov, ki tam živijo.
- V xooltime oddaj zapis tega tedna.
9. TEDEN
NAR 7.A
za ponedeljek, 18. 5.
2. Kakšne načine razmnoževanja pri živalih poznamo?
3. Kaj je značilno za nespolno razmnoževanje?
4. Kaj je značilno za spolno razmnoževanje?
5. Kje nastajajo ženske spolne celice in kje moške?
DODATNO 6. Zapiši razliko med notranjo in zunanjo oploditvijo.
(če potrebuješ dodatno pomoč, si pomagaj z UČ str. 102-103)
prilagam tudi prosojnice --> KLIKNI TUKAJ
3. Slikaj napisano in prilepi v spletno učilnico naravoslovja v XOOLTIME.
za torek, 19. 5.
- Poglej si video razlago o razmnoževanju organizmov
- Pod naslovom RAZMNOŽEVANJE ORGANIZMOV zapiši oz. odgovori na vprašanja
2. Kakšne načine razmnoževanja pri živalih poznamo?
3. Kaj je značilno za nespolno razmnoževanje?
4. Kaj je značilno za spolno razmnoževanje?
5. Kje nastajajo ženske spolne celice in kje moške?
DODATNO 6. Zapiši razliko med notranjo in zunanjo oploditvijo.
(če potrebuješ dodatno pomoč, si pomagaj z UČ str. 102-103)
prilagam tudi prosojnice --> KLIKNI TUKAJ
3. Slikaj napisano in prilepi v spletno učilnico naravoslovja v XOOLTIME.
za torek, 19. 5.
- Poglej si razlago o razvoju zarodka v PPT. V zvezek zapiši vse kar je napisano na PPT.
- Nato utrdi svoje znanje z nalogami v iučbeniku na str. 236-238: https://eucbeniki.sio.si/nar7/2020/index6.html
- Zapis v zvezku slikaj in prilepi v xooltime.
NAR 7.B
za sredo, 20. 5.
2. Preberi snov o zajedavcih v iučbeniku na str. 239-243 https://eucbeniki.sio.si/nar7/2021/index.html
3. Nato naredi miselni vzorec na temo zajedavcev. Priložen je primer vzorca, ki ga dopolniš ali ga narediš po svoje.
4. Zapis iz zvezka prilepi v xooltime.
za petek, 22. 5.
1. Poglej si naslednji posnetek o ekosistemih:
https://multimedia.europarl.europa.eu/sl/az-e-for-ecosystem_J002-0087_ev
2. Kot si lahko ugotovil, ekosistem sestavljajo življenjski prostor in živa bitja v njem.
3. Preberi snov o ekosistemih v UČ str. 116-118 in odgovori na vprašanja:
1. Kaj je ekosistem?
2. Kaj predstavlja biotska pestrost ekosistema?
3. Kateri travnik: gojen ali negojen, je biotsko pestrejši? (pomagaj si s sliko v UČ)?
4. Ali je ekosistem z velikim številom vrst organizmov stabilni ekosistem?
5. Kako imenujemo ekosisteme, v katere človek posega, npr. z izsekavanjem dreves?
6. Kdo so škodljivci in kaj je plevel?
4. Zapis iz zvezka prilepi v xooltime.
- Najprej si poglej krajši posnetek in ugotovi kaj se boš to uro naučil.
2. Preberi snov o zajedavcih v iučbeniku na str. 239-243 https://eucbeniki.sio.si/nar7/2021/index.html
3. Nato naredi miselni vzorec na temo zajedavcev. Priložen je primer vzorca, ki ga dopolniš ali ga narediš po svoje.
4. Zapis iz zvezka prilepi v xooltime.
za petek, 22. 5.
1. Poglej si naslednji posnetek o ekosistemih:
https://multimedia.europarl.europa.eu/sl/az-e-for-ecosystem_J002-0087_ev
2. Kot si lahko ugotovil, ekosistem sestavljajo življenjski prostor in živa bitja v njem.
3. Preberi snov o ekosistemih v UČ str. 116-118 in odgovori na vprašanja:
1. Kaj je ekosistem?
2. Kaj predstavlja biotska pestrost ekosistema?
3. Kateri travnik: gojen ali negojen, je biotsko pestrejši? (pomagaj si s sliko v UČ)?
4. Ali je ekosistem z velikim številom vrst organizmov stabilni ekosistem?
5. Kako imenujemo ekosisteme, v katere človek posega, npr. z izsekavanjem dreves?
6. Kdo so škodljivci in kaj je plevel?
4. Zapis iz zvezka prilepi v xooltime.
NAR 7.C
za sredo, 20. 5.
2. Preberi snov o zajedavcih v iučbeniku na str. 239-243 https://eucbeniki.sio.si/nar7/2021/index.html
3. Nato naredi miselni vzorec na temo zajedavcev. Priložen je primer vzorca, ki ga dopolniš ali ga narediš po svoje.
4. Zapis iz zvezka prilepi v xooltime.
za petek, 22. 5.
1. Poglej si naslednji posnetek o ekosistemih:
https://multimedia.europarl.europa.eu/sl/az-e-for-ecosystem_J002-0087_ev
2. Kot si lahko ugotovil, ekosistem sestavljajo življenjski prostor in živa bitja v njem.
3. Preberi snov o ekosistemih v UČ str. 116-118 in odgovori na vprašanja:
1. Kaj je ekosistem?
2. Kaj predstavlja biotska pestrost ekosistema?
3. Kateri travnik: gojen ali negojen, je biotsko pestrejši? (pomagaj si s sliko v UČ)?
4. Ali je ekosistem z velikim številom vrst organizmov stabilni ekosistem?
5. Kako imenujemo ekosisteme, v katere človek posega, npr. z izsekavanjem dreves?
6. Kdo so škodljivci in kaj je plevel?
4. Zapis iz zvezka prilepi v xooltime.
- Najprej si poglej krajši posnetek in ugotovi kaj se boš to uro naučil.
2. Preberi snov o zajedavcih v iučbeniku na str. 239-243 https://eucbeniki.sio.si/nar7/2021/index.html
3. Nato naredi miselni vzorec na temo zajedavcev. Priložen je primer vzorca, ki ga dopolniš ali ga narediš po svoje.
4. Zapis iz zvezka prilepi v xooltime.
za petek, 22. 5.
1. Poglej si naslednji posnetek o ekosistemih:
https://multimedia.europarl.europa.eu/sl/az-e-for-ecosystem_J002-0087_ev
2. Kot si lahko ugotovil, ekosistem sestavljajo življenjski prostor in živa bitja v njem.
3. Preberi snov o ekosistemih v UČ str. 116-118 in odgovori na vprašanja:
1. Kaj je ekosistem?
2. Kaj predstavlja biotska pestrost ekosistema?
3. Kateri travnik: gojen ali negojen, je biotsko pestrejši? (pomagaj si s sliko v UČ)?
4. Ali je ekosistem z velikim številom vrst organizmov stabilni ekosistem?
5. Kako imenujemo ekosisteme, v katere človek posega, npr. z izsekavanjem dreves?
6. Kdo so škodljivci in kaj je plevel?
4. Zapis iz zvezka prilepi v xooltime.
NAR 7.Č
za torek, 19. 5.
2. Preberi snov o zajedavcih v iučbeniku na str. 239-243 https://eucbeniki.sio.si/nar7/2021/index.html
3. Nato naredi miselni vzorec na temo zajedavcev. Priložen je primer vzorca, ki ga dopolniš ali ga narediš po svoje.
4. Zapis iz zvezka prilepi v xooltime.
za četrtek, 21. 5.
1. Poglej si naslednji posnetek o ekosistemih:
https://multimedia.europarl.europa.eu/sl/az-e-for-ecosystem_J002-0087_ev
2. Kot si lahko ugotovil, ekosistem sestavljajo življenjski prostor in živa bitja v njem.
3. Preberi snov o ekosistemih v UČ str. 116-118 in odgovori na vprašanja:
1. Kaj je ekosistem?
2. Kaj predstavlja biotska pestrost ekosistema?
3. Kateri travnik: gojen ali negojen, je biotsko pestrejši? (pomagaj si s sliko v UČ)?
4. Ali je ekosistem z velikim številom vrst organizmov stabilni ekosistem?
5. Kako imenujemo ekosisteme, v katere človek posega, npr. z izsekavanjem dreves?
6. Kdo so škodljivci in kaj je plevel?
4. Zapis iz zvezka prilepi v xooltime.
- Najprej si poglej krajši posnetek in ugotovi kaj se boš to uro naučil.
2. Preberi snov o zajedavcih v iučbeniku na str. 239-243 https://eucbeniki.sio.si/nar7/2021/index.html
3. Nato naredi miselni vzorec na temo zajedavcev. Priložen je primer vzorca, ki ga dopolniš ali ga narediš po svoje.
4. Zapis iz zvezka prilepi v xooltime.
za četrtek, 21. 5.
1. Poglej si naslednji posnetek o ekosistemih:
https://multimedia.europarl.europa.eu/sl/az-e-for-ecosystem_J002-0087_ev
2. Kot si lahko ugotovil, ekosistem sestavljajo življenjski prostor in živa bitja v njem.
3. Preberi snov o ekosistemih v UČ str. 116-118 in odgovori na vprašanja:
1. Kaj je ekosistem?
2. Kaj predstavlja biotska pestrost ekosistema?
3. Kateri travnik: gojen ali negojen, je biotsko pestrejši? (pomagaj si s sliko v UČ)?
4. Ali je ekosistem z velikim številom vrst organizmov stabilni ekosistem?
5. Kako imenujemo ekosisteme, v katere človek posega, npr. z izsekavanjem dreves?
6. Kdo so škodljivci in kaj je plevel?
4. Zapis iz zvezka prilepi v xooltime.
8. TEDEN
NAR 7.A
za ponedeljek, 11. 5.
za torek, 12. 5.
- Poglej si video razlago o regulaciji organizma.
- Prepiši snov v zvezek (klikni pdf).
- Slikaj napisano in prilepi v spletno učilnico naravoslovja v XOOLTIME.
za torek, 12. 5.
- V iučbenikih na str. 189-190 https://eucbeniki.sio.si/nar7/2014/index2.html
si preberi poglavje o čutilih. - Nato pa odgovori na vprašanja:
- kakšen pomen imajo čutila?
- naštej nekaj čutil
- kako živali zaznavajo tresljaje
- kako živali zaznavajo snovi
- kako živali zaznavajo svetlobo
- naštej nekaj posebnih čutil, ki so prisotni le pri nekaterih živalih (npr. pobočnica pri ribah) - Slikaj napisano in prilepi v spletno učilnico naravoslovja v XOOLTIME.
NAR 7.b
za sredo, 13. 5.
2. Kakšne načine razmnoževanja pri živalih poznamo?
3. Kaj je značilno za nespolno razmnoževanje?
4. Kaj je značilno za spolno razmnoževanje?
5. Kje nastajajo ženske spolne celice in kje moške?
DODATNO 6. Zapiši razliko med notranjo in zunanjo oploditvijo.
(če potrebuješ dodatno pomoč, si pomagaj z UČ str. 102-103)
prilagam tudi prosojnice --> KLIKNI TUKAJ
3. Slikaj napisano in prilepi v spletno učilnico naravoslovja v XOOLTIME.
za petek, 15. 5.
- Poglej si video razlago o razmnoževanju organizmov
- Pod naslovom RAZMNOŽEVANJE ORGANIZMOV zapiši oz. odgovori na vprašanja
2. Kakšne načine razmnoževanja pri živalih poznamo?
3. Kaj je značilno za nespolno razmnoževanje?
4. Kaj je značilno za spolno razmnoževanje?
5. Kje nastajajo ženske spolne celice in kje moške?
DODATNO 6. Zapiši razliko med notranjo in zunanjo oploditvijo.
(če potrebuješ dodatno pomoč, si pomagaj z UČ str. 102-103)
prilagam tudi prosojnice --> KLIKNI TUKAJ
3. Slikaj napisano in prilepi v spletno učilnico naravoslovja v XOOLTIME.
za petek, 15. 5.
- Poglej si razlago o razvoju zarodka v PPT. V zvezek zapiši vse kar je napisano na PPT.
- Nato utrdi svoje znanje z nalogami v iučbeniku na str. 236-238: https://eucbeniki.sio.si/nar7/2020/index6.html
- Zapis v zvezku slikaj in prilepi v xooltime.
NAR 7.c
za sredo, 13. 5.
2. Kakšne načine razmnoževanja pri živalih poznamo?
3. Kaj je značilno za nespolno razmnoževanje?
4. Kaj je značilno za spolno razmnoževanje?
5. Kje nastajajo ženske spolne celice in kje moške?
DODATNO 6. Zapiši razliko med notranjo in zunanjo oploditvijo.
(če potrebuješ dodatno pomoč, si pomagaj z UČ str. 102-103)
prilagam tudi prosojnice --> KLIKNI TUKAJ
3. Slikaj napisano in prilepi v spletno učilnico naravoslovja v XOOLTIME.
za petek, 15. 5.
- Poglej si video razlago o razmnoževanju organizmov
- Pod naslovom RAZMNOŽEVANJE ORGANIZMOV zapiši oz. odgovori na vprašanja
2. Kakšne načine razmnoževanja pri živalih poznamo?
3. Kaj je značilno za nespolno razmnoževanje?
4. Kaj je značilno za spolno razmnoževanje?
5. Kje nastajajo ženske spolne celice in kje moške?
DODATNO 6. Zapiši razliko med notranjo in zunanjo oploditvijo.
(če potrebuješ dodatno pomoč, si pomagaj z UČ str. 102-103)
prilagam tudi prosojnice --> KLIKNI TUKAJ
3. Slikaj napisano in prilepi v spletno učilnico naravoslovja v XOOLTIME.
za petek, 15. 5.
- Poglej si razlago o razvoju zarodka v PPT. V zvezek zapiši vse kar je napisano na PPT.
- Nato utrdi svoje znanje z nalogami v iučbeniku na str. 236-238: https://eucbeniki.sio.si/nar7/2020/index6.html
- Zapis v zvezku slikaj in prilepi v xooltime.
NAR 7.č
za torek, 12. 5.
2. Kakšne načine razmnoževanja pri živalih poznamo?
3. Kaj je značilno za nespolno razmnoževanje?
4. Kaj je značilno za spolno razmnoževanje?
5. Kje nastajajo ženske spolne celice in kje moške?
DODATNO 6. Zapiši razliko med notranjo in zunanjo oploditvijo.
(če potrebuješ dodatno pomoč, si pomagaj z UČ str. 102-103)
prilagam tudi prosojnice --> KLIKNI TUKAJ
3. Slikaj napisano in prilepi v spletno učilnico naravoslovja v XOOLTIME.
za četrtek, 14. 5.
- Poglej si video razlago o razmnoževanju organizmov
- Pod naslovom RAZMNOŽEVANJE ORGANIZMOV zapiši oz. odgovori na vprašanja
2. Kakšne načine razmnoževanja pri živalih poznamo?
3. Kaj je značilno za nespolno razmnoževanje?
4. Kaj je značilno za spolno razmnoževanje?
5. Kje nastajajo ženske spolne celice in kje moške?
DODATNO 6. Zapiši razliko med notranjo in zunanjo oploditvijo.
(če potrebuješ dodatno pomoč, si pomagaj z UČ str. 102-103)
prilagam tudi prosojnice --> KLIKNI TUKAJ
3. Slikaj napisano in prilepi v spletno učilnico naravoslovja v XOOLTIME.
za četrtek, 14. 5.
- Poglej si razlago o razvoju zarodka v PPT. V zvezek zapiši vse kar je napisano na PPT.
- Nato utrdi svoje znanje z nalogami v iučbeniku na str. 236-238: https://eucbeniki.sio.si/nar7/2020/index6.html
- Zapis v zvezku slikaj in prilepi v xooltime.
7. TEDEN
NAR 7.A, 7.B, 7.C, 7.Č
Ta teden boste v okviru ur naravoslovja izdelali seminarsko nalogo. Navodila za izvedbo in kriterij ocenjevanja ste že dobili pred počitnicami in so v spletni učilnici XOOLTIME, kamor boste nalogo tudi oddali.
6. TEDEN
NAR 7.A
za torek, 21. 4.
- Tukaj preveri razloge, zakaj se organizmi premikajo.
- Ponovi in utrdi znanje o ogrodju in krovnih strukturah (pomagaj si s svojim zapisom v zvezku).
- Reši kviz o ogrodju in krovnih strukturah: https://quizizz.com/join?gc=112118
NAR 7.B
za sredo, 22. 4.
za petek, 24. 4.
- Poglej si video razlago o regulaciji organizma.
- Prepiši snov v zvezek (klikni pdf).
- Slikaj napisano in prilepi v spletno učilnico naravoslovja v XOOLTIME.
za petek, 24. 4.
- V iučbenikih na str. 189-190 https://eucbeniki.sio.si/nar7/2014/index2.html
si preberi poglavje o čutilih. - Nato pa odgovori na vprašanja:
- kakšen pomen imajo čutila?
- naštej nekaj čutil
- kako živali zaznavajo tresljaje
- kako živali zaznavajo snovi
- kako živali zaznavajo svetlobo
- naštej nekaj posebnih čutil, ki so prisotni le pri nekaterih živalih (npr. pobočnica pri ribah) - Slikaj napisano in prilepi v spletno učilnico naravoslovja v XOOLTIME.
NAR 7.C
za sredo, 22. 4.
za petek, 24. 4.
- Poglej si video razlago o regulaciji organizma.
- Prepiši snov v zvezek (klikni pdf).
- Slikaj napisano in prilepi v spletno učilnico naravoslovja v XOOLTIME.
za petek, 24. 4.
- V iučbenikih na str. 189-190 https://eucbeniki.sio.si/nar7/2014/index2.html
si preberi poglavje o čutilih. - Nato pa odgovori na vprašanja:
- kakšen pomen imajo čutila?
- naštej nekaj čutil
- kako živali zaznavajo tresljaje
- kako živali zaznavajo snovi
- kako živali zaznavajo svetlobo
- naštej nekaj posebnih čutil, ki so prisotni le pri nekaterih živalih (npr. pobočnica pri ribah) - Slikaj napisano in prilepi v spletno učilnico naravoslovja v XOOLTIME.
NAR 7.Č
za torek, 21. 4.
- Poglej si video razlago o regulaciji organizma.
- Prepiši snov v zvezek (klikni pdf).
- Slikaj napisano in prilepi v spletno učilnico naravoslovja v XOOLTIME.
- V iučbenikih na str. 189-190 https://eucbeniki.sio.si/nar7/2014/index2.html
si preberi poglavje o čutilih. - Nato pa odgovori na vprašanja:
- kakšen pomen imajo čutila?
- naštej nekaj čutil
- kako živali zaznavajo tresljaje
- kako živali zaznavajo snovi
- kako živali zaznavajo svetlobo
- naštej nekaj posebnih čutil, ki so prisotni le pri nekaterih živalih (npr. pobočnica pri ribah) - Slikaj napisano in prilepi v spletno učilnico naravoslovja v XOOLTIME.
5. TEDEN
NAR 7.A
za torek, 14. 4.
DODATNO
- kakšne krovne tvorbe imajo enoceličarji (praživali)?
- kakšne krovne tvorbe imajo nevretenčarji (črvi, mehkužci)?
- kakšne krovno tvorbo imajo nevretenčarji – členonožci (namig: levitev)?
- naštej žleze, ki se lahko nahajajo v koži.
- številni ptiči, zlasti samice, so varovalnih barv. Razmisli, zakaj.
- Na spletni strani: https://eucbeniki.sio.si/nar7/2016/index.html
si preberi snov o krovnih tvorbah (str. 203-207). V zvezek pod naslovom KROVNE TVORBE nato zapiši povedi v celih stavkih (brez vprašanj):
- kaj predstavljajo krovne tvorbe?
- naštej vloge krovnih tvorb?
- razloži pomen varovalne in svarilne barve
DODATNO
- kakšne krovne tvorbe imajo enoceličarji (praživali)?
- kakšne krovne tvorbe imajo nevretenčarji (črvi, mehkužci)?
- kakšne krovno tvorbo imajo nevretenčarji – členonožci (namig: levitev)?
- naštej žleze, ki se lahko nahajajo v koži.
- številni ptiči, zlasti samice, so varovalnih barv. Razmisli, zakaj.
NAR 7.B
za sredo, 15. 4.
DODATNO
- kakšne krovne tvorbe imajo enoceličarji (praživali)?
- kakšne krovne tvorbe imajo nevretenčarji (črvi, mehkužci)?
- kakšne krovno tvorbo imajo nevretenčarji – členonožci (namig: levitev)?
- naštej žleze, ki se lahko nahajajo v koži.
- številni ptiči, zlasti samice, so varovalnih barv. Razmisli, zakaj.
za petek, 17. 4.
- Na spletni strani: https://eucbeniki.sio.si/nar7/2016/index.html
si preberi snov o krovnih tvorbah (str. 203-207). V zvezek pod naslovom KROVNE TVORBE nato zapiši povedi v celih stavkih (brez vprašanj):
- kaj predstavljajo krovne tvorbe?
- naštej vloge krovnih tvorb?
- razloži pomen varovalne in svarilne barve
DODATNO
- kakšne krovne tvorbe imajo enoceličarji (praživali)?
- kakšne krovne tvorbe imajo nevretenčarji (črvi, mehkužci)?
- kakšne krovno tvorbo imajo nevretenčarji – členonožci (namig: levitev)?
- naštej žleze, ki se lahko nahajajo v koži.
- številni ptiči, zlasti samice, so varovalnih barv. Razmisli, zakaj.
za petek, 17. 4.
- Tukaj preveri razloge, zakaj se organizmi premikajo.
- Ponovi in utrdi znanje o ogrodju in krovnih strukturah (pomagaj si s svojim zapisom v zvezku).
- Reši kviz o ogrodju in krovnih strukturah: https://quizizz.com/join?gc=112118
NAR 7.C
za sredo, 15. 4.
DODATNO
- kakšne krovne tvorbe imajo enoceličarji (praživali)?
- kakšne krovne tvorbe imajo nevretenčarji (črvi, mehkužci)?
- kakšne krovno tvorbo imajo nevretenčarji – členonožci (namig: levitev)?
- naštej žleze, ki se lahko nahajajo v koži.
- številni ptiči, zlasti samice, so varovalnih barv. Razmisli, zakaj.
za petek, 17. 4.
- Na spletni strani: https://eucbeniki.sio.si/nar7/2016/index.html
si preberi snov o krovnih tvorbah (str. 203-207). V zvezek pod naslovom KROVNE TVORBE nato zapiši povedi v celih stavkih (brez vprašanj):
- kaj predstavljajo krovne tvorbe?
- naštej vloge krovnih tvorb?
- razloži pomen varovalne in svarilne barve
DODATNO
- kakšne krovne tvorbe imajo enoceličarji (praživali)?
- kakšne krovne tvorbe imajo nevretenčarji (črvi, mehkužci)?
- kakšne krovno tvorbo imajo nevretenčarji – členonožci (namig: levitev)?
- naštej žleze, ki se lahko nahajajo v koži.
- številni ptiči, zlasti samice, so varovalnih barv. Razmisli, zakaj.
za petek, 17. 4.
- Tukaj preveri razloge, zakaj se organizmi premikajo.
- Ponovi in utrdi znanje o ogrodju in krovnih strukturah (pomagaj si s svojim zapisom v zvezku).
- Reši kviz o ogrodju in krovnih strukturah: https://quizizz.com/join?gc=112118
NAR 7.Č
za torek, 14. 4.
- Tukaj preveri razloge, zakaj se organizmi premikajo.
- Ponovi in utrdi znanje o ogrodju in krovnih strukturah (pomagaj si s svojim zapisom v zvezku).
- Reši kviz o ogrodju in krovnih strukturah: https://quizizz.com/join?gc=112118
4. TEDEN
NAR 7.A
za ponedeljek, 6. 4.
2. zgradba ogrodja
3. tipi ogrodij (v obliki spodnje sheme) in pod shemo v okvirčke zapiši nekaj primerov za katere vrste organizmov je značilen določen tip ogrodja
za torek, 7. 4.
- Po PPT si poglej različne tipe ogrodij pri organizmih.
- V zvezek s pomočjo PPT zapiši:
2. zgradba ogrodja
3. tipi ogrodij (v obliki spodnje sheme) in pod shemo v okvirčke zapiši nekaj primerov za katere vrste organizmov je značilen določen tip ogrodja
za torek, 7. 4.
- V spodnji zmešnjavi črk poišči pet besed za način premikanja in jih zapiši v zvezek pod naslovom Premikanje.
- V zvezek navedi razloge, zakaj se živali premikajo?
- Nato navedi še vsaj 5 primerov, kaj jim omogoča to premikanje? (npr. kobilici – dolge skakalne noge, galebu - krila).
NAR 7.B
za sredo, 8. 4.
2. zgradba ogrodja 3. tipi ogrodij (v obliki desne sheme) in pod shemo v okvirčke zapiši nekaj primerov za katere vrste organizmov je značilen določen tip ogrodja |
za petek, 10. 4.
- V spodnji zmešnjavi črk poišči pet besed za način premikanja in jih zapiši v zvezek pod naslovom Premikanje.
- V zvezek navedi razloge, zakaj se živali premikajo?
- Nato navedi še vsaj 5 primerov, kaj jim omogoča to premikanje? (npr. kobilici – dolge skakalne noge, galebu - krila).
NAR 7.C
za sredo, 8. 4.
2. zgradba ogrodja 3. tipi ogrodij (v obliki desne sheme) in pod shemo v okvirčke zapiši nekaj primerov za katere vrste organizmov je značilen določen tip ogrodja |
za petek, 10. 4.
- V spodnji zmešnjavi črk poišči pet besed za način premikanja in jih zapiši v zvezek pod naslovom Premikanje.
- V zvezek navedi razloge, zakaj se živali premikajo?
- Nato navedi še vsaj 5 primerov, kaj jim omogoča to premikanje? (npr. kobilici – dolge skakalne noge, galebu - krila).
NAR 7.Č
za torek, 7. 4.
- V spodnji zmešnjavi črk poišči pet besed za način premikanja in jih zapiši v zvezek pod naslovom Premikanje.
- V zvezek navedi razloge, zakaj se živali premikajo?
- Nato navedi še vsaj 5 primerov, kaj jim omogoča to premikanje? (npr. kobilici – dolge skakalne noge, galebu - krila).
za četrtek, 9. 4.
DODATNO
- kakšne krovne tvorbe imajo enoceličarji (praživali)?
- kakšne krovne tvorbe imajo nevretenčarji (črvi, mehkužci)?
- kakšne krovno tvorbo imajo nevretenčarji – členonožci (namig: levitev)?
- naštej žleze, ki se lahko nahajajo v koži.
- številni ptiči, zlasti samice, so varovalnih barv. Razmisli, zakaj.
- Na spletni strani: https://eucbeniki.sio.si/nar7/2016/index.html
si preberi snov o krovnih tvorbah (str. 203-207). V zvezek pod naslovom KROVNE TVORBE nato zapiši povedi v celih stavkih (brez vprašanj):
- kaj predstavljajo krovne tvorbe?
- naštej vloge krovnih tvorb?
- razloži pomen varovalne in svarilne barve
DODATNO
- kakšne krovne tvorbe imajo enoceličarji (praživali)?
- kakšne krovne tvorbe imajo nevretenčarji (črvi, mehkužci)?
- kakšne krovno tvorbo imajo nevretenčarji – členonožci (namig: levitev)?
- naštej žleze, ki se lahko nahajajo v koži.
- številni ptiči, zlasti samice, so varovalnih barv. Razmisli, zakaj.
3. TEDEN
NAR 7.A
za ponedeljek, 30. 3.
- Preveri pravilne odgovore o izločalih.
- Na shemi organskih sistemov organizmov pobarva izločala z zeleno barvo. V pomoč ti je še vedno barvna shema tukaj.
- Da snovi lahko potujejo po večjih telesih do vseh celic organizmi uporabljajo OBTOČILA (transportni sistem). Preberi in poglej si prosojnice o transportnem sistemu in dokončaj spodnji miselni vzorec v zvezek tako, da v spodnje okvirčke dopišeš značilnosti določenega transportnega sistema in dopišeš za katere organizme je značilen.
3. Nato v zvezek dokončaj še spodnja stavka.
Naloga transportnega sistema je:
4. Na shemi organizmov pobarvaj obtočila z rdečo barvo.
za torek, 31. 3.
- Preveri pravilnost zapisa o transportnem sistemu.
- Poglej si videopovzetek in povezavo vseh štirih organskih sistemov, ki smo jih do sedaj obravnavali: klikni na link: https://screenrec.com/share/4MG7yWAuVp
- Preveri svoje znanje s kvizom: https://quizizz.com/join?gc=288434
NAR 7.B
za sredo, 1. 4.
4. Nato v zvezek dokončaj še spodnja stavka.
Naloga transportnega sistema je:
5. Pobarvaj še obtočila na shemi organskih sistemov z rdečo barvo.
za petek, 2. 4.
- Preveri pravilne odgovore o izločalih.
- Na shemi organskih sistemov organizmov pobarva izločala z zeleno barvo. V pomoč ti je še vedno barvna shema tukaj.
- Da snovi lahko potujejo po večjih telesih do vseh celic organizmi uporabljajo OBTOČILA (transportni sistem). Preberi in poglej si prosojnice o transportnem sistemu in dokončaj spodnji miselni vzorec v zvezek tako, da v spodnje okvirčke dopišeš značilnosti določenega transportnega sistema in dopišeš za katere organizme je značilen.
4. Nato v zvezek dokončaj še spodnja stavka.
Naloga transportnega sistema je:
5. Pobarvaj še obtočila na shemi organskih sistemov z rdečo barvo.
za petek, 2. 4.
- Preveri pravilnost zapisa o transportnem sistemu.
- Poglej si videopovzetek in povezavo vseh štirih organskih sistemov, ki smo jih do sedaj obravnavali: klikni na link: https://screenrec.com/share/4MG7yWAuVp
- Preveri svoje znanje s kvizom: https://quizizz.com/join?gc=288434
NAR 7.C
za sredo, 1. 4.
- Preveri pravilne odgovore o izločalih.
- Da snovi lahko potujejo po večjih telesih do vseh celic organizmi uporabljajo OBTOČILA (transportni sistem). Preberi in poglej si prosojnice o transportnem sistemu in dokončaj spodnji miselni vzorec v zvezek tako, da v spodnje okvirčke dopišeš značilnosti določenega transportnega sistema in dopišeš za katere organizme je značilen.
3. Nato v zvezek dokončaj še spodnja stavka.
Naloga transportnega sistema je:
za petek, 2. 4.
- Preveri pravilnost zapisa o transportnem sistemu.
- Poglej si videopovzetek in povezavo vseh štirih organskih sistemov, ki smo jih do sedaj obravnavali: klikni na link: https://screenrec.com/share/4MG7yWAuVp
- Preveri svoje znanje s kvizom: https://quizizz.com/join?gc=288434
NAR 7.Č
za torek, 31. 3.
za četrtek, 2. 4.
2. zgradba ogrodja
3. tipi ogrodij (v obliki spodnje sheme) in pod shemo v okvirčke zapiši nekaj primerov za katere vrste organizmov je značilen določen tip ogrodja
- Preveri pravilnost zapisa o transportnem sistemu.
- Poglej si videopovzetek in povezavo vseh štirih organskih sistemov, ki smo jih do sedaj obravnavali: klikni na link: https://screenrec.com/share/4MG7yWAuVp
- Preveri svoje znanje s kvizom: https://quizizz.com/join?gc=288434
za četrtek, 2. 4.
- Po PPT si poglej različne tipe ogrodij pri organizmih.
- V zvezek s pomočjo PPT zapiši:
2. zgradba ogrodja
3. tipi ogrodij (v obliki spodnje sheme) in pod shemo v okvirčke zapiši nekaj primerov za katere vrste organizmov je značilen določen tip ogrodja
2. TEDEN
NAR 7.A
za torek, 24. 3.
enoceličarji preko ledvic
vretenčarji preko telesne površine ali skozi sistem cevk
žuželke skozi celično membrano (paramecij - krčljiv mehurček)
manjši nevretenčarji skozi Malpighijeve cevke
4. Naštej organe, ki gradijo izločala (=sečila) pri človeku.
DODATNO: če imaš možnost pripravi skodelico kave (za starše) ali čaja s filtracijo (slika). Razmišljaj, kaj pri krvi predstavlja ostanek čaja na filtrirnem papirju in kaj steče skozi.
- Preglej miselni vzorec --> klikni (ni potrebno, da je enak temu, važen je pravilen zapis)
- Ponovitev celičnega dihanja: poteka v celicah v mitohondrijih, kjer se sladkor s pomočjo kisika (ki ga dobimo z dihali) tvori ENERGIJA, ogljikov dioksid in voda!
- Obravnavali boste nov organski sistem --> naslov: VLOGA IN ZGRADBA IZLOČAL. S pomočjo UČ str. 92 in 93 na kratko odgovorite na vprašanja v celih stavkih:
- Čemu služijo izločala?
- Izločala omogočijo tudi filtracijo krvi. Kaj se iz krvi izloča (filtrira)?
- Preberi besedilo v učbeniku in poveži organizme z vrsto izločala, ki ga imajo:
enoceličarji preko ledvic
vretenčarji preko telesne površine ali skozi sistem cevk
žuželke skozi celično membrano (paramecij - krčljiv mehurček)
manjši nevretenčarji skozi Malpighijeve cevke
4. Naštej organe, ki gradijo izločala (=sečila) pri človeku.
DODATNO: če imaš možnost pripravi skodelico kave (za starše) ali čaja s filtracijo (slika). Razmišljaj, kaj pri krvi predstavlja ostanek čaja na filtrirnem papirju in kaj steče skozi.
NAR 7.B
za petek, 27. 3.
enoceličarji preko ledvic
vretenčarji preko telesne površine ali skozi sistem cevk
žuželke skozi celično membrano (paramecij - krčljiv mehurček)
manjši nevretenčarji skozi Malpighijeve cevke
4. Naštej organe, ki gradijo izločala (=sečila) pri človeku.
DODATNO: če imaš možnost pripravi skodelico kave (za starše) ali čaja s filtracijo (slika). Razmišljaj, kaj pri krvi predstavlja ostanek čaja na filtrirnem papirju in kaj steče skozi.
- Preglej miselni vzorec --> klikni (ni potrebno, da je enak temu, važen je pravilen zapis)
- Ponovitev celičnega dihanja: poteka v celicah v mitohondrijih, kjer se sladkor s pomočjo kisika (ki ga dobimo z dihali) tvori ENERGIJA, ogljikov dioksid in voda!
- Obravnavali boste nov organski sistem --> naslov: VLOGA IN ZGRADBA IZLOČAL. S pomočjo UČ str. 92 in 93 na kratko odgovorite na vprašanja v celih stavkih:
- Čemu služijo izločala?
- Izločala omogočijo tudi filtracijo krvi. Kaj se iz krvi izloča (filtrira)?
- Preberi besedilo v učbeniku in poveži organizme z vrsto izločala, ki ga imajo:
enoceličarji preko ledvic
vretenčarji preko telesne površine ali skozi sistem cevk
žuželke skozi celično membrano (paramecij - krčljiv mehurček)
manjši nevretenčarji skozi Malpighijeve cevke
4. Naštej organe, ki gradijo izločala (=sečila) pri človeku.
DODATNO: če imaš možnost pripravi skodelico kave (za starše) ali čaja s filtracijo (slika). Razmišljaj, kaj pri krvi predstavlja ostanek čaja na filtrirnem papirju in kaj steče skozi.
NAR 7.C
za petek, 27. 3.
enoceličarji preko ledvic
vretenčarji preko telesne površine ali skozi sistem cevk
žuželke skozi celično membrano (paramecij - krčljiv mehurček)
manjši nevretenčarji skozi Malpighijeve cevke
4. Naštej organe, ki gradijo izločala (=sečila) pri človeku.
DODATNO: če imaš možnost pripravi skodelico kave (za starše) ali čaja s filtracijo (slika). Razmišljaj, kaj pri krvi predstavlja ostanek čaja na filtrirnem papirju in kaj steče skozi.
5. Na shemi organskih sistemov organizmov pobarva izločala z zeleno barvo. V pomoč ti je še vedno barvna shema tukaj.
6. Naslednji teden začnemo z obtočili, tako da pobarvaj še obtočila z rdečo barvo.
- Preglej miselni vzorec --> klikni (ni potrebno, da je enak temu, važen je pravilen zapis)
- Ponovitev celičnega dihanja: poteka v celicah v mitohondrijih, kjer se sladkor s pomočjo kisika (ki ga dobimo z dihali) tvori ENERGIJA, ogljikov dioksid in voda!
- Obravnavali boste nov organski sistem --> naslov: VLOGA IN ZGRADBA IZLOČAL. S pomočjo UČ str. 92 in 93 na kratko odgovorite na vprašanja v celih stavkih:
- Čemu služijo izločala?
- Izločala omogočijo tudi filtracijo krvi. Kaj se iz krvi izloča (filtrira)?
- Preberi besedilo v učbeniku in poveži organizme z vrsto izločala, ki ga imajo:
enoceličarji preko ledvic
vretenčarji preko telesne površine ali skozi sistem cevk
žuželke skozi celično membrano (paramecij - krčljiv mehurček)
manjši nevretenčarji skozi Malpighijeve cevke
4. Naštej organe, ki gradijo izločala (=sečila) pri človeku.
DODATNO: če imaš možnost pripravi skodelico kave (za starše) ali čaja s filtracijo (slika). Razmišljaj, kaj pri krvi predstavlja ostanek čaja na filtrirnem papirju in kaj steče skozi.
5. Na shemi organskih sistemov organizmov pobarva izločala z zeleno barvo. V pomoč ti je še vedno barvna shema tukaj.
6. Naslednji teden začnemo z obtočili, tako da pobarvaj še obtočila z rdečo barvo.
NAR 7.Č
za torek, 24. 3.
- Preglej miselni vzorec --> klikni (ni potrebno, da je enak temu, važen je pravilen zapis)
- Ponovitev celičnega dihanja: poteka v celicah v mitohondrijih, kjer se sladkor s pomočjo kisika (ki ga dobimo z dihali) tvori ENERGIJA, ogljikov dioksid in voda!
- Obravnavali boste nov organski sistem --> naslov: VLOGA IN ZGRADBA IZLOČAL. S pomočjo UČ str. 92 in 93 na kratko odgovorite na vprašanja v celih stavkih:
- Čemu služijo izločala?
- Izločala omogočijo tudi filtracijo krvi. Kaj se iz krvi izloča (filtrira)?
- Preberi besedilo v učbeniku in poveži organizme z vrsto izločala, ki ga imajo:
enoceličarji preko ledvic
vretenčarji preko telesne površine ali skozi sistem cevk
žuželke skozi celično membrano (paramecij - krčljiv mehurček)
manjši nevretenčarji skozi Malpighijeve cevke
4. Naštej organe, ki gradijo izločala (=sečila) pri človeku.
DODATNO: če imaš možnost pripravi skodelico kave (za starše) ali čaja s filtracijo (slika). Razmišljaj, kaj pri krvi predstavlja ostanek čaja na filtrirnem papirju in kaj steče skozi.
za četrtek, 26. 3.
- Preveri pravilne odgovore o izločalih.
- Da snovi lahko potujejo po večjih telesih do vseh celic organizmi uporabljajo OBTOČILA (transportni sistem). Preberi in poglej si prosojnice o transportnem sistemu in dokončaj spodnji miselni vzorec v zvezek tako, da v spodnje okvirčke dopišeš značilnosti določenega transportnega sistema in dopišeš za katere organizme je značilen.
3. Nato v zvezek dokončaj še spodnja stavka.
Naloga transportnega sistema je:
1. TEDEN
NAR 7.A
za ponedeljek 16. 3.
- Preberi besedilo v UČ na str. 86-87 o prebavilih (preglej tudi slikice)
- Klikni podčrtano za barven list shem, ki smo jih pri pouku že začeli barvati. Tokrat na podlagi te barvne sheme pobarvate samo prebavila z rumeno barvo na svojem listu. Na ta način boste videli ali je prebavilo posamezne skupine živali cevasto ali vrečasto.
- Zapisali boste v zvezek nekaj točk o prebavilih.
- Na spletni povezavi https://www.1ka.si/a/260146 rešite kratko anketo o prebavilih, da preverim vaše današnje delo.
- V učbeniku preberite besedilo o dihalih (str. 90 in 91).
- Na DL, kjer imate sheme različnih živali, pobarvajte dihala vseh organizmov z modro barvo. V pomoč vam je priloga.
- V zvezek naredite miselni vzorec o dihalih tako, da nanizate vse vrste dihal (pljuča, vzdušnice...) ter zraven zapišete, za kateri organizem so določena dihala značilna (npr. Ribe ali spužve itd.). Nekaj primerov najdete v spodnji galeriji slik.
- Ponovite CELIČNO DIHANJE, in v zvezek pod novim naslovom VLOGA IN ZGRADBA DIHAL zapišite kaj je celično dihanje.
NAR 7.B
za sredo 18. 3.
- Preberi besedilo v UČ na str. 86-87 o prebavilih (preglej tudi slikice)
- Klikni podčrtano za barven list shem, ki smo jih pri pouku že začeli barvati. Tokrat na podlagi te barvne sheme pobarvate samo prebavila z rumeno barvo na svojem listu. Na ta način boste videli ali je prebavilo posamezne skupine živali cevasto ali vrečasto.
- Zapisali boste v zvezek nekaj točk o prebavilih.
- Na spletni povezavi https://www.1ka.si/a/260146 rešite kratko anketo o prebavilih, da preverim vaše današnje delo.
V učbeniku preberite besedilo o dihalih (str. 90 in 91).
- Na DL, kjer imate sheme različnih živali, pobarvajte dihala vseh organizmov z modro barvo. V pomoč vam je priloga.
- V zvezek naredite miselni vzorec o dihalih tako, da nanizate vse vrste dihal (pljuča, vzdušnice...) ter zraven zapišete, za kateri organizem so določena dihala značilna (npr. Ribe ali spužve itd.). Nekaj primerov najdete v spodnji galeriji slik.
- Ponovite CELIČNO DIHANJE, in v zvezek pod novim naslovom VLOGA IN ZGRADBA DIHAL zapišite kaj je celično dihanje.
NAR 7.C
za sredo 18. 3.
- Preberi besedilo v UČ na str. 86-87 o prebavilih (preglej tudi slikice)
- Klikni podčrtano za barven list shem,, ki smo jih pri pouku že začeli barvati. Tokrat na podlagi te barvne sheme pobarvate samo prebavila z rumeno barvo na svojem listu. Na ta način boste videli ali je prebavilo posamezne skupine živali cevasto ali vrečasto.
- Zapisali boste v zvezek nekaj točk o prebavilih.
- Do konca zapišete snov o prebavilih.
- V učbeniku preberite besedilo o dihalih (str. 90 in 91).
- Na DL, kjer imate sheme različnih živali, pobarvajte dihala vseh organizmov z modro barvo. V pomoč vam je priloga.
- V zvezek naredite miselni vzorec o dihalih tako, da nanizate vse vrste dihal (pljuča, vzdušnice...) ter zraven zapišete, za kateri organizem so določena dihala značilna (npr. Ribe ali spužve itd.). Nekaj primerov najdete v spodnji galeriji slik.
- Ponovite CELIČNO DIHANJE, in v zvezek pod novim naslovom VLOGA IN ZGRADBA DIHAL zapišite kaj je celično dihanje.
NAR 7.Č
za torek 18. 3.
- Na spletni povezavi https://www.1ka.si/a/260146 rešite kratko anketo o prebavilih, da preverimo snov, ki ste jo obravnavali prejšno uro.
- Zapisali boste v zvezek nekaj točk o prebavilih.
V učbeniku preberite besedilo o dihalih (str. 90 in 91).
- Na DL, kjer imate sheme različnih živali, pobarvajte dihala vseh organizmov z modro barvo. V pomoč vam je priloga. (klikni podčrtano)
- V zvezek naredite miselni vzorec o dihalih tako, da nanizate vse vrste dihal (pljuča, vzdušnice...) ter zraven zapišete, za kateri organizem so določena dihala značilna (npr. Ribe ali spužve itd.). Nekaj primerov najdete v spodnji galeriji slik.
- Ponovite CELIČNO DIHANJE, in v zvezek pod novim naslovom VLOGA IN ZGRADBA DIHAL zapišite kaj je celično dihanje.
V kolikor boste imeli vprašanja glede snovi, se tipkamo preko našega kanala.